Image caption:

Ljudje v gosto naseljenih dolinskih krajih, kot je Grenoble/F, bolj trpijo zaradi vročine in onesnaženosti zraka. (c) iStock

Innsbruck je poleg Dunaja verjetno najbolj vroče mesto v Avstriji: poleti 2023 so temperature 35 dni presegle 30 °C. Prejšnji rekord Innsbrucka je bil 44 vročih dni leta 2003. Junija je v povprečju tu že 4 °C topleje kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pomanjkanje snega v okoliških gorah in večja vsebnost vlage v zraku zmanjšujeta – nekoč običajno – nočno ohlajanje. Deževne nevihte v večernih urah so vse redkejše, ceste in druge ogrevane površine pa se skorajda ne ohlajajo. Zaradi suše se povečuje tudi nevarnost gozdnih požarov. Na splošno se alpsko območje segreva hitreje kot nižine: stagnacija poletnega viška lahko v dolinah povzroči življenjsko nevarne temperature nad 40 °C.

Vročina vpliva na vse 
Vsak peti prebivalec Evrope velja za občutljivega na vročino, ker je starejši od 75 let, ima sladkorno bolezen ali obolenje ledvic. V suhih dneh lahko temperature skokovito narastejo tudi za 20 °C. Zaradi vročine se v tropskih nočeh (ko temperatura ne pade pod 20 °C) močno poveča pretok krvi v kožo, kar obremenjuje srce – zlasti pri starejših ali bolnih ljudeh, pa tudi pri nosečnicah in otrocih. Podjetja tožijo zaradi neprespanih delavcev, katerih storilnost se na nehlajenih delovnih mestih dodatno zmanjšuje. Šport in intenzivna vadba v vročini in na žgočem soncu ali dehidracija in nepravilno ravnanje (še zlasti, ko je prisotna demenca ali jemanje določenih zdravil) lahko povzročijo toplotni udar. Pri tem se telesna temperatura dvigne na več kot 40 °C, kar povzroči dezorientiranost, krče in komo ali celo smrt zaradi odpovedi več organov.

Kako ukrepajo lokalne skupnosti? 
Italijansko mesto Bozen-Bolzano je že uredilo hladna mesta s senčnimi listnatimi drevesi, vodnjaki, bazeni z vodo, stranišči, gostinsko ponudbo in ležalniki. Gradec/A ima dve veliki »hladilni coni«, »Dom im Berg« in drsališče, kjer se lahko ljudje, katerih domovi so pregreti, sprostijo. Na splošno bi morala mesta ustvarjati svetle površine, da bi preprečila nastanek vročine. Prav tako je treba zmanjšati »notranje obremenitve«, ki jih povzroča toplota iz tisočih deljenih klimatskih naprav in motorjev z notranjim izgorevanjem. Namesto tega potrebujemo več kolesarskih stez in pešpoti, javni prevoz in električna vozila. Zelene fasade in ulične krajine z drevesi in zelenimi površinami zagotavljajo senco, zagotavljajo hlajenje z izhlapevanjem ter spodbujajo telesno aktivnost in socialno interakcijo. Vendar pa hlajenje z izhlapevanjem pomeni tudi več vlage: 29 °C s 65-odstotno relativno občutimo enako kot 32 °C s 40-odstotno vlažnostjo – zato samo zelenje pogosto ni dovolj. Potrebno hlajenje stavb s toplotnimi črpalkami omogoča pretvorbo vročine v toplo vodo ali geotermalno energijo.

Nevarno ekstremno vreme 
Poleg vročine naše zdravje ogrožajo tudi drugi ekstremni vremenski pojavi. Zaradi višje vlažnosti so nevihte in padavine bolj intenzivne. Astma, ki jo povzročajo nevihte, je vse pogostejša: ko cvetni prah zaradi elektrostatične napetosti, osmotskih procesov in ciklov zmrzovanja in odmrzovanja razpade, doseže bronhije in pri bolnikih s senenim nahodom povzroči astmo. Če gorijo gozdovi na strmih južnih pobočjih pod naseljenim območjem, je treba evakuirati ranljive osebe in pripraviti načrt za ukrepanje v izrednih razmerah. Ogrožene skupnosti med drugim potrebujejo zadostno količino vode za gašenje. Močno deževje, ki se podobno kot vročinski valovi zaradi podnebnih sprememb pojavlja pogosteje in traja dlje, povzroča zemeljske plazove in tokove ruševin na gorskih območjih. Bolni in onemogli ljudje so tako pogosto odrezani od zdravstvene oskrbe. Drugi ljudje so pogosto travmatizirani in zaskrbljeni zaradi vsakega nočnega grmenja, zlasti če so že večkrat doživeli hudo škodo zaradi neurij.

Onesnažen zrak 
Samo v Avstriji zaradi onesnaženega zraka vsako leto umre več kot 2.000 ljudi. Les in biomasa se trenutno množično sežiga ta brez soproizvodnje toplote in električne energije, medtem pa brez znatnega povečanja vetrnih elektrarn drsimo v dramatičen zimski primanjkljaj električne energije. Energetski prehod, ki varuje podnebje, varuje tudi naše zdravje. Najpomembnejši ukrep pa bi bilo zmanjšanje saj iz individualnih peči na ročni pogon in nefiltriranih dizelskih motorjev. Z naknadno vgradnjo filtrov za trdne delce v dizelskih motorjih – kar je v Alpah storila le Švica – v gradbene stroje, snežne freze in dizelske generatorje bi se emisije znatno zmanjšale. To je tudi najučinkovitejši ukrep za zaščito podnebja, saj imajo saje močan učinek segrevanja in v nasprotju s CO2 po nekaj mesecih izhlapijo.

Klopi, alergije in neobiota
Zaradi višjih povprečnih temperatur prenašalci bolezni, kot so klopi, preživijo tudi na nadmorski višini do 1.800 metrov. Alergiki poleg tega trpijo tudi zaradi povečane rasti pelinolistne žvrklje (ambrozije). Orjaški dežen, ki raste ob gozdnih cestah, povzroča hude opekline (fototoksičnost), kadar pride v stik s kožo, ki je izpostavljena soncu. Bolezenske posledice so sicer v Ticinu/CH, ki izvaja ukrepe proti neofitom, bistveno manjše kot v sosednji Lombardiji/I. Tigrasti komar se je že razširil po avtocestah in se bo od tam naseljeval v doline. Prenosa številnih tropskih bolezni, za katere je lahko »prenašalec«, zaenkrat še niso zabeležili.
V alpskem prostoru smo se v mrzlih zimah in v kriznih razmerah navadili, da se približujemo drug drugemu. Nekoč sta bila razširjena ekonomija skupne blaginje in samozadostnost; navsezadnje tudi nemška beseda Alm (gorski pašnik) izhaja iz Almende (gmajna, torej skupno zemljišče za pašnjo). Glede na to, da je danes toliko zdravstvenih tveganj povezanih s podnebjem, bi morali poskrbeti za družbene in ekonomske signale upanja, ki jih v alpskem prostoru ne potrebujejo le mladi.

Heinz Fuchsig je zdravnik in strokovnjak s področja medicine dela in okolja. Kot okoljski svetovalec Avstrijskega zdravniškega združenja in vodja tečaja okoljske medicine je zavezan tako spoštovanju narave kot s svojim stanovanjskim blokom v Innsbrucku, v katerem skorajda ni emisij CO2 in ki je kot prvi avstrijski stanovanjski blok s certifikatom za skupno dobro prejel več nagrad za svojo socialno in ekološko trajnost. Heinz Fuchsig je član Rimskega kluba in podpredsednik organizacije »Zdravje za prihodnost« v Avstriji. Prosti čas preživlja s svojimi odraslimi otroki, ženo in prijatelji ali sam v gorah.