Tako, denimo, v kantonu Valais/Wallis ravnokar potekajo predhodne razprave o postavitvi vetrnic na naslednjih prelazih: Grimsel, Furka, Nufenen, Simplon in Sanetsch kot tudi na Velikem Sv. Bernhardu. Prebivalstvo na odročnejših in finančno šibkejših območjih ima praviloma pozitiven odnos do "velikanov s propelerji", saj je to privlačno zlasti z vidika prihodkov iz proizbodnje energije in možnosti za nova delovna mesta.
Vetrna energija je v Švici doslej nekako životarila. Inštalirana moč petih največjih velikih vetrnih parkov v državi znaša 11,25 megavatov, do leta 2010 pa si bo švicarska vlada prizadevala povečati delež električne energije iz vetrnih elektrarn še za dodatnih 50-100 gigavatnih ur. Proizvajalci alternativnih energij lahko pričakujejo izplačilo nadomestil za odjem tovrstne električne energije, ki bodo pokrila vse stroške. Vetrna energija pomeni vzpostavljanje ravnovesja med ekonomičnostjo in učinkovitostjo po eni strani ter interesi varstva krajine po drugi strani. V Švici doslej na tem področju ni bilo koordinacije na vsedržavni ravni, če odmislimo nezavezujoč koncept razvoja vetrne energije.
Vir in več informacij na: NZZ, 12. 11. 2007, str. 10; Berner Zeitung, 6. 11. 2007, www.wind-energie.ch (de/fr)